Category Archives: pozno popoldan

Izklop

Vse je enkrat prvič. Včeraj popoldan sem od T-2 dobila prijazno sporočilo, da mi zaradi neplačanih obveznosti odklapljajo vse storitve in v istem hipu – šlus! Odrezana od spleta. Obstala sem pred ekranom, s kupom položnic pred sabo, ki sem jih ravno nameravala plačati. Za še večje veselje me ravno v tistem hipu pokliče predragi, da je na poti domov. No, tole bo pa še pestro danes zvečer. Superkulgeeky dragi cel večer doma brez povezave z internetom. In kdo je odgovoren za plačevanje položnic? Moi …

Takoj po prihodu domov me posede v avto, pelje na pošto, da poravnam obveznosti. In nato v stilu forumule 1 naprej na T2 na Celovški. V strahu, kako bomo rešili tale zaplet in s črnimi mislimi, koliko dni brez interneta (beri: pekla) me čaka doma tečem do poslovalnice, da je ne bi prej zaprli. Ko pridem izza ovinka, presenečeno ugotovim, da je zunaj pred njihovim ekranom zbranih kar precej ljudi. Prva misel: “mater, gre pa res slabo teli cerkvi, da je športne stave začela pobirat”.

Vendarle vprašam, če so vsi v vrsti in z nasmeškom mi odgovorijo, da seveda. Začudeno vprašam, zakaj. “Ja, za položnice pokazat.”

Pogledam okoli sebe in dejansko vsi v roki držijo belo kuvertico, notri pa dva odrezka s položnice, ki potrjujeta, da so plačali stare dolgove. Pravzaprav precej cerkveno vzdušje, če dobro pomislimo. Vsi smo stali tam kot pred vstopom v spovednico, le da so bili naši grehi tokrat črno na belem v naših kuverticah. Ko smo prišli na vrsto, pa smo s povešenim, rahlo osramočenim pogledom zaposlenim izročili naši dve položnici. Na čelu pa nam je pisalo mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa.

Res me je presentilo, ko sem ugotovila, da gre očitno za stalno prakso mnogih in da imajo pravzaprav ustaljen postopek za podelitev odpustka. Fotokopija plačane položnice, klik klik in internet is back in da house.

Kamen se mi odvali od srca, hkrati pa si obljubim, da bom v prihodnje bolj dosledna in bolj vestno izpolnjevala svoje obveznosti. Kot spoved, vam rečem :)

Advertisements

Če pokličete v naslednje pol ure …

Slovenski tv kanali se le redko usmilijo fanov humorističnih serij in skoraj ne predvajajo kakšne resno dobre serije. 24/7 mi res ne sede gledat, kako Horatio in njemu podobni rešujejo svet in lovijo barabe, zato smo te vsebine pač prisiljeni iskati drugje.

So pa Top Shop reklame postale kar resen približek humorističnim serijam. Že sami izdelki, ki jih tržijo, so precej bizarni, način, kako se trženja lotijo je pa sploh neverjeten. Ampak več kot očitno deluje. Na temle linku je zbranih nekaj največjih failov v zgodovini ameriškega topshopa. Če vas zanima, od kje je imela Peggy iz Married with children tisti svoj legendarsni tupe, priporočam ogled videa številka 5.

Ko pa smo že ravno pri TV serijah, trenutno so na mojem top seznamu: Modern Family, The Big Bang Theory in Community. Obeta tudi Breaking Bad. In glede na to, da pri vseh čakam na začetek naslednje sezone, sva si s cimrom nekaj večerov krajšala s Couplingom. So boljši, kot sem mislila.

Quo vadis Evropa

Živimo v res čudnih časih. Besedico kriza uporabljamo na vsakem koraku in počasi a vztrajno se razširja v vse pore našega vsakdana. Nekateri jo že živijo, drugi v krču strahu pričakujejo njen udarec. Vsi se sprašujejo, s čim so si jo zaslužili in čakajo na nekoga s čudežno paličico, ki bo razblinil ta morasti oblak neperspektivnosti, ki lebdi nad nami. Dnevno politično dogajanje me navdaja z nelagodjem in pravzaprav žalostjo, saj se ne morem znebiti občutka, da bomo morali situacijo še precej bolj zavoziti, da bomo k reševanju pristopili konstruktivno. Okostnjaki padajo iz omar. Najprej Grčija, sedaj Madžarska in v prihodnje gotovo še kdo …

Spodaj v videu zanimivo razmišljanje evropskega poslanca. Gre za malce daljši posnetek, a je vreden ogleda.

Sreča(nja)


Brezkompromisen ritem me sili, da neprestano varčujem z energijo. Preštevam minute, ki jih bom lahko namenila spanju in tiste, ki jih bom lahko porabila kar tako. V tej časovni vojni ob strani žal vedno puščam ljudi, ki me osrečujejo. Brez razloga jih odrivam od sebe, ker zmotno mislim, da mi za njih primanjkuje energije. Odtavam v svoj svet, ki se vrti okrog dolgega delovnika, kratkih noči in zgodnjega vstajanja. Njihova vztrajnost pa me občasno vendarle potegne iz tega začaranega kroga. Takrat presenečeno ugotovim, da me ravno srečanja z njimi napolnijo z optimizmom, pozitivizmom in še kakšnim -izmom. Zato hvala vsem, ki prenašate moje zavrnitve, vsem, ki ste si vedno pripravljeni vzeti čas, vsem, ki še niste obupali nad mano, in vsem, ki s potrpežljivostjo čakate, da razrešim dilemo, zakaj in čemu toliko dela. Hvala za petkovo pivo in hvala za današnje kosilo. Zaradi vas se jutrišnjega ponedeljka ne bojim več toliko. :)
Fotka via Flickr

Simptom

Vprašanje: Kako veš, da si zelo utrujen in da bi potreboval daljši počitek?

Odgovor: Ko umazano perilo namesto v košaro vržeš v wc školjko …

Future dating?

Danes sem dobila mail z zabavnimi ilustracijami/stripom, ki mi je polepšal dan. Ne vem sicer, kdo je avtor, upam, da mi ne bo zameril objave …

future dating_2

future dating_1

Enkrat na sto let

Danes, 7. 8.,  smo bili priča zanimivemu pojavu, ki se zgodi enkrat na sto let in za spremembo nima opraviti z vesoljem. Vsaj neposredno ne.

Ob 12. uri 34 minut in 56 sekund smo zabeležili sledeče zaporedje devetih naravnih števil:

12:34:56, 7. 8. (200)9.

Nekateri pravijo, da je to fake zaporedje, saj jih moti tistih dva tisoč pred devetico. Kljub temu je to once in a lifetime experience … :)